Univerzitetni kulturni center nadaljuje svojo trilateralno serijo Durststrecken | Razdalje | Distanze z nenavadnim plesnim projektom. Osrednja tema je premagovanje dejanskih ovir in kulturnih omejitev, kar pod umetniškim vodstvom koreografa in filmskega režiserja Nikolausa Meixnerja izvaja skupina pravih strokovnjakov. Po eni strani so to plesalke DanceAbility-ja, ki so zaradi omejenih gibalnih zmožnosti odvisne od invalidskega vozička ali bergel in soočene z vsakodnevnimi nepremostljivimi ovirami; po drugi strani pa traceur-ji ali označevalci iščejo oviro kot akrobatski izziv.
DanceAbility je pred 25 leti razvil ameriški koreograf Alito Alessi in je različica sodobnega plesa za ljudi s posebnimi potrebami in brez. Pri mladem športu Parkour gre za to, da brez pripomočkov prideš po najbolj direktni poti iz točke A do točke B.
Prizorišče je periferija kraja Pontebba/Tablja v italijanski Kanalski dolini, ki jo je tranzitni promet v obliki avtoceste in železniške trase dobesedno povozil. Umetnice in umetniki se premikajo ob spremljavi in podpori publike, odkrivajo poti in stranpoti kooperacije in pri tem postavljajo plesne akcente. Najsi je kdo »hendikapiran« ali ne, v vsakem primeru gre za estetiko gibanja, ki izvira iz subverzivnega prilaščanja javnega prostora. Parkour de Danse se zaključi v odsluženi carinski postaji železnice v Tablji/Pontebba, kjer se serija poskusov ob podpori video umetnika in glasbenika zgosti v multimedialni performans.
Kot smo že pokazali pri prvih vajah lani jeseni, sodelovanje med plesalkami v invalidskih vozičkih in traceur-ji sproži neslutene kreativne procese iz katerih nastajajo scene in dialogi z velikim čustvenim nabojem. Publiko čaka večuren plesni komad in prav tako radikalni kot ganljivi prizori, pri čem se spremeni kraj propada v mesto novega začetka.
AnMELDEN | PRIJAVA | Iscrizione
◀◀◀	HOME