OBRAZI Blut Radici        
KATARINA MARINČIČ (*1968)
ADOLF IGNAZ RITTER VON TSCHABUSCHNIGG Scipio Slataper I. Spiel | gioco | igraII. Spiel | gioco | igraIII. Spiel | gioco | igra    
             
             

Slovenci smo v bistvenih rečeh Slovani. Imamo prifrknjene nosove, smo zapravljivi, sentimentalni in jokavo surovi. Po zgledu Avstrijcev smo se navezali na zemljo; od njih smo dobili zdravo pamet, gospodinjski in zato visoko razumni tip civilizacije. Našo skupno cesarico je zanimalo, ali imajo mačke po mlinih prost dostop do miši. (Če kje, potem kaže tu iskati razloge za nacionalni ponos.) Kadar se vozim od Trsta proti notranjosti Italije, pa se mi med nasadi topolov, med tovarnami kozmetike in fine mehanike, med kvadrastimi kmečkimi poslopji, ki stojijo sredi polj, vedno znova zazdi, da je civilizacija samoumevna in neuničljiva. Ljudje v teh krajih niso lepi, a na njihovih obrazih lahko najdemo poteze z renesančnih slik.

Ljubljana, 2009

Noi Sloveni siamo Slavi nella sostanza. Storciamo il naso, siamo spreconi, sentimentali e crudi piagnucoloni. Sull’esempio degli Austriaci ci siamo legati alla terra; da loro abbiamo preso il buon senso, un tipo di civiltà basato sull’economia domestica e perciò molto razionale. Alla nostra comune imperatrice interessava sapere se i gatti nei mulini avessero libero accesso ai topi. (Se da qualche parte, allora sembra che si debba cercare qui i motivi di un orgoglio nazionale.) Quando da Trieste mi sposto verso l’interno dell’Italia, tra i filari di pioppi, tra laboratori di cosmetica e meccanica di precisione, tra quadrati fabbricati rurali eretti in mezzo ai campi, mi sembra ogni volta che la civiltà abbia un corso proprio e che non si possa distruggere. La gente in questi luoghi non è bella, ma sui loro volti possiamo trovare i tratti di quadri rinascimentali.
Wir Slowenen sind Slawen durch und durch. Wir rümpfen die Nase, sind verschwenderisch, sentimental und richtige Jammerer. Wie die Österreicher sind wir heimatverbunden; von ihnen haben wir den gesunden Menschenverstand übernommen, eine Art von Kultur, die auf einer ökonomischen und somit sehr vernünftigen Haushaltsführung beruht. Das Interesse unserer gemeinsamen Kaiserin galt der Frage, ob die Katzen in den Mühlen freien Zugang zu den Mäusen hätten. (Wenn man irgendwo nach den Gründen für einen Nationalstolz sucht, dann scheint es, als ob man hier danach suchen muss.) Wenn ich mich von Triest aus in das Landesinnere Italiens begebe, vorbei an Pappelalleen, Kosmetiklabors und Feinmechanikwerkstätten, vorbei an viereckigen, landwirtschaftlichen Gebäuden inmitten der Felder, so scheint jedes Mal, als nähme die Zivilisation ihren eigenen Lauf und wäre sie unverwüstlich. Die Menschen dort sind nicht schön, aber in ihren Gesichtern können wir Züge erkennen, die den Bildern der Renaissance ähneln.
Slovenci smo vseskozi Slovani. Vihamo nosove, smo zapravljivi, sentimentalni in radi tarnamo. Tako kot Avstrijci smo vdani domovini; od njih smo prevzeli zdravo pamet, neko vrsto kulture, ki temelji na gospodarskem in zato zelo razumnem gospodinjenju. Naša skupna cesarica se je zanimala za vprašanje, ali imajo mačke v mlinih prost dostop do miši. (Če že kje iščemo vzroke za narodni ponos, potem se zdi, da jih moramo iskati tukaj.) Ko se iz Trsta podam v notranjost Italije, mimo topolovih drevoredov, kozmetičnih laboratorijev in finomehaničnih delavnic, mimo Štirikotnih kmetijskih poslopij sredi polj, se mi vsakokrat zdi, kot da civilizacija gre svojo pot in je neuničljiva. Ljudje tam niso lepi, a na njihovih obrazih lahko prepoznamo poteze, ki so podobne tistim na renesančnih slikah.
Wir Slowenen sind durch und durch Slawen. Wir rümpfen die Nase, sind verschwenderisch, sentimental und jammern gerne. Wie die Österreicher sind wir der Heimat treu ergeben; von ihnen haben wir den gesunden Menschenverstand übernommen, eine Art Kultur, die auf einem wirtschaftlichen und daher sehr vernünftigen Haushaltsprinzip beruht. Unsere gemeinsame Kaiserin beschäftigte sich mit der Frage, ob Katzen in Mühlen freien Zugang zu Mäusen haben. (Wenn wir schon irgendwo Gründe für den Nationalstolz suchen, dann müssen wir sie scheinbar hier suchen.) Jedes Mal, wenn ich von Triest aus in das Innere Italiens fahre, vorbei an Pappelalleen, Kosmetiklabors und Feinmechanikwerkstätten, vorbei an viereckigen Bauernhäusern inmitten von Feldern, kommt es mir vor, als ob die Zivilisation ihren eigenen Weg ginge und unvernichtbar wäre. Die Menschen dort sind nicht schön, jedoch lassen sich in ihren Gesichtern Züge erkennen, die jenen in Renaissancebildern gleichen.
Noi sloveni siamo in tutto e per tutto slavi. Arricciamo il naso, siamo scialacquatori, sentimentali e ci lamentiamo volentieri. Come gli austriaci siamo fedelmente votati alla patria; da loro abbiamo attinto al salutare buon senso, una sorta di cultura che si basa su una dimensione economica e, pertanto, su un principio di bilancio molto ragionevole. La nostra comune imperatrice ha affrontato la questione se, nei mulini, i gatti debbano avere libero accesso ai topi. (In sintesi, pare che se dobbiamo cercare da qualche parte ragioni di orgoglio nazionale, allora, è in questa direzione che dobbiamo indirizzare la nostra ricerca.) Ogni volta che, allontanandomi da Trieste, vado nell’interno dell’Italia, attraversando il territorio, oltre i viali di pioppi, i laboratori di cosmetici e le fabbriche di meccanica di precisione; oltre le case contadine quadrangolari in mezzo ai campi, osservando tutto questo ho l’impressione che la civilizzazione segua un suo percorso e che sia indistruttibile. Nei volti delle persone là, pur non essendo belli, sono riconoscibili tratti che rassomigliano a quelli dei quadri rinascimentali.
Mi Slovenci smo v vseh pogledih Slovani. Vihamo nosove, smo razsipni, pretirano Čustveni in se rade volje pritoŽujemo. Tako kot Avstrijci smo zvesto zaobljubljeni svoji domovini. Od njih smo se navzeli zdrave pameti: neke vrste kulture, ki temelji na ekonomskih razseŽnostih, torej na zelo dobro premišljenem proraČunskem naČelu. Naša skupna vladarica se je lotila problema, ali bi morali imeti mački v mlinih prost dostop do miši. (Če strnemo, se zdi, da če že moramo poiskati razloge za nacionalni ponos, potem je to pravi naslov, na katerega se moramo obrniti.) VsakiČ , ko se odpravim iz Trsta v notranjost Italije, ko prečkam ozemlje mimo drevoredov topolov, kozmetičnih laboratorijev in finomehaničnih tovarn, mimo štirikotnih kmečkih hiŠ sredi polj, in ko vse to opazujem, se mi zdi, da civilizacija ubira neko svojo pot in da je neuničljiva. Na obrazih tamkajŠnjih ljudi, pa čeprav niso lepi, je mogoče razpoznati poteze, ki so podobne tistim na renesančnih slikah.







Katarina MarinČiČ, rojena 1968 v Ljubljani, je pisateljica in literarna zgodovinarka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Najvaænejøa dela: »Rožni vrt« (1992), »Prikrita harmonija« (2001). Roman je leta 2002 prejel nagrado Kresnik in leta 2008 izšel v nemškem prevodu z naslovom »Die verborgene Harmonie«. »O treh« (2005).

Katarina MarinČiČ, nata nel 1968 a Lubiana, è una scrittrice slovena e studiosa di letteratura presso la Facoltà di Lettere e Filosofia dell’Università di Lubiana. Opere importanti sono: »Rožni vrt« (1992), »Prikrita harmonija« (2001). Il romanzo »Prikrita harmonija« è stato insignito del Premio letterario Kresnik ed è uscito nel 2008 in traduzione tedesca con il titolo »Die verborgene Harmonie« (L’armonia nascosta). »O treh« (2005).

Katarina MarinČiČ, geboren 1968 in Ljubljana, ist slowenische Schriftstellerin und Literaturwissenschafterin an der Philosophischen Fakultät der Universität Ljubljana. Wichtigste Werke: »Rožni vrt« (1992), »Prikrita harmonija« (2001) und »O treh« (2005). Der Roman »Prikrita harmonija« wurde 2002 mit dem Kresnik-Literaturpreis ausgezeichnet und erschien 2008 in deutscher Übersetzung unter dem Titel »Die verborgene Harmonie«.
‹BERSETZERINNEN | TRADUTTRICI | PREVAJALKE: Silvia Biazzo (IT), Claudia Lederbauer (AT), Ingrid Lanser (AT), Giulia Messeri (IT), Nadja Schellander (AT), Sara Simoncig (IT), Andreja Nastasja Terbos (SI), Anja Wutej (SI)
KONZEPT | CONCETTO | KONCEPT: Fabjan Hafner (AT), Doris Moser (AT), Helga Rabenstein (AT)
KOORDINATION | COORDINAZIONE | KOORDINACIJA: Andrea Wernig (AT)
   
I. Spiel | gioco | igra II. Spiel | gioco | igra III. Spiel | gioco | igra